Izvira iz grške besede Gnoza ki pomeni "znanje" ali "vedeti", je bil gnosticizem versko gibanje, ki je verjelo, da obstaja skrivno znanje, skrivno razodetje Jezusa Kristusa, ki razkriva ključ do odrešitve.

Gnosticizem je bil raznolik sklop verskih in filozofskih naukov z nekaterimi temeljnimi koncepti, ki so vernike povezovali v gnozo ali gnosticizem, kot je zavračanje antikozmičnega sveta.

Zgodovina in izvor gnosticizma

Prepričanja in filozofije gnosticizma naj bi izvirale iz ideoloških gibanj v antični Grčiji in Rimu v 1. in 2. stoletju krščanske dobe. Nekateri nauki gnosticizma so se morda pojavili že pred nastankom krščanstva.

Izraz gnosticizem je šele pred kratkim skoval filozof religija in priljubljenega angleškega pesnika Henryja Mora. Izraz je povezan s starogrškimi verskimi skupinami, znanimi kot gnostikoi , kar pomeni tiste, ki imajo znanje ali gnozo. tudi Platon je uporabljal gnostikoi za opis intelektualne in akademske razsežnosti učenja v nasprotju s praktičnimi metodami.

Na gnosticizem naj bi vplivali različni zgodnji traktati, kot so judovski apokaliptični spisi Corpus Hermeticum , hebrejskih spisov, platonske filozofije itd.

Gnostični Bog

Po mnenju gnostikov obstaja en sam končni in transcendentni Bog, ki je resnični Bog. Pravijo, da resnični Bog obstaja onkraj vseh ustvarjenih vesolj, vendar ni nikoli ničesar ustvaril. Vendar pa je vse in vsaka snov, ki je prisotna v vseh obstoječih svetovih, nekaj, kar je nastalo v resničnem Bogu.

Božanski kozmos, v katerem obstaja resnični Bog z božanskimi bitji, znanimi kot eoni, je znan kot kraljestvo Polnosti ali Pleroma, kjer obstaja vsa božanskost in deluje v polnem obsegu. Obstoj ljudi in materialnega sveta je v nasprotju s tem praznina. Eno od takšnih eonskih bitij, ki je za gnostike zelo pomembno, je Sofija.

Sophijina napaka

Gnostiki verjamejo, da je svet, v katerem živimo, torej materialni kozmos, dejansko posledica napake, ki jo je storil božanski ali aeonial Sofija je ustvarila nevedno poldružinsko bitje, imenovano Demiurg, znano kot obrtnik, ko je poskušala izžarevati svojo lastno stvaritev.

V svoji nevednosti je Demiurg ustvaril fizični svet, znan tudi kot materialni kozmos, kot posnemanje kraljestva Plerome, božanskega kozmosa. ne da bi vedel za obstoj Plerome, se je razglasil za edinega Boga, ki obstaja v kozmosu.

Zaradi tega gnostiki na svet gledajo kot na produkt zgolj napake in nevednosti. Verjamejo, da se bo človeška duša na koncu iz tega nižjega kozmosa vrnila v višji svet.

V gnosticizmu verjamejo, da je obstajalo obdobje pred Adamom in Evo, ki je bilo pred pojavom ljudi na rajskem vrtu. Do padca Adama in Eve je prišlo šele zaradi fizičnega stvarjenja s strani Demiurga. Pred stvarjenjem je obstajala le enost z večnim Bogom.

Po stvarjenju fizičnega sveta je Sofija v obliki Logosa prišla na Zemljo, da bi rešila ljudi, z naukom o prvotni androgini in metodami za ponovno združitev z Bogom.

Lažni Bog

Demiurg ali polovični ustvarjalec, ki je izhajal iz nepopolne zavesti Sofije, naj bi ustvaril fizični svet po podobi svoje nepopolnosti z uporabo že obstoječega božanskega bistva Pravega Boga. Skupaj s svojimi služabniki, znanimi kot Arhonti, je verjel, da je absolutni vladar in bog vesolja.

Njihovo poslanstvo je, da ljudje ne poznajo božanske iskre v sebi, svoje resnične narave in usode, ki je, da se ponovno pridružijo resničnemu Bogu v Pleromi. Nevednost spodbujajo s tem, da ljudi držijo vezane na materialistične želje. Zaradi tega so ljudje zasužnjeni v fizičnem svetu trpljenja Demiurga in Arhontov in nikoli ne dosežejo osvoboditve.

Gnosticizem pravi, da smrt ne pomeni samodejnega odrešenja ali osvoboditve iz Demiurgovega kozmičnega kraljestva. Samo tisti, ki so dosegli transcendentalno znanje in spoznali resnični izvor sveta, so se osvobodili pasti Demiurga in kroga ponovnih rojstev. Vstop v Pleromo so omogočila nenehna prizadevanja za gnozo.

Prepričanja gnosticizma

• Številni gnostični koncepti so podobni eksistencializmu, filozofski šoli, ki raziskuje smisel človekovega obstoja. Tudi gnostiki si zastavljajo vprašanja, kot so kakšen je smisel življenja? '; ' Kdo sem? ', ' Zakaj sem tukaj? ' In ' Od kod prihajam? '. Ena največjih značilnosti gnostikov je skupna človeška narava razmišljanja o obstoju.
• Čeprav so vprašanja, ki jih zastavljajo, povsem filozofske narave, so odgovori, ki jih daje gnosticizem, bolj usmerjeni k verskemu nauku, duhovnost in misticizem.
• Gnostiki so verjeli v združitev spolov in idejo androginosti. obstajala je le enost z Bogom, končno stanje človeške duše pa je bilo ponovno vzpostaviti to združitev spolov. Verjeli so, da je Bog na Zemljo poslal Kristusa, da bi obnovil prvotni kozmos Pleroma.
• Verjeli so tudi, da ima vsak človek v sebi delček Boga in božansko iskro, ki je v mirovanju in spi. Treba jo je prebuditi, da bi se človeška duša vrnila v božanski kozmos.
• Za gnostike pravila in zapovedi ne morejo pripeljati do odrešitve in zato za gnosticizem niso pomembna. Pravzaprav verjamejo, da ta pravila služijo Demiurgu in Arhontom.
• Eno od prepričanj gnosticizma je, da obstaja nekaj posebnih ljudi, ki so se spustili iz transcendentnega kraljestva, da bi dosegli odrešitev. Ko bi dosegli odrešitev, bi se svet in vsi ljudje vrnili k duhovnemu izvoru.
• Svet je bil kraj trpljenja, edini cilj človeškega obstoja pa je bil izogniti se nevednosti in s pomočjo skrivnega znanja v sebi najti pravi svet ali Pleromo.
• V gnostičnih idejah je prisoten element dualizma. gnostiki so spodbujali različne ideje radikalnega dualizma, kot sta svetloba proti temi in duša proti mesu. Gnostiki so tudi mnenja, da je v ljudeh nekakšna dvojnost, saj jih je deloma ustvaril lažni Bog stvarnik Demiurg, deloma pa vsebujejo tudi svetlobo ali božansko iskro resničnega Boga.
• Gnostiki verjamejo, da je svet nepopoln in pomanjkljiv, ker je bil ustvarjen na napačen način. Temeljno prepričanje gnosticizma je tudi, da je življenje polno trpljenja.

Gnostiki kot heretiki

Gnosticizem so kot heretični obsodili avtoritete in cerkveni očetje zgodnjega Krščanstvo . razlog za razglasitev gnosticizma za govorico je bilo gnostično prepričanje, da je pravi bog višji bog čistega bistva in ne Bog stvarnik.

Gnostiki tudi nikoli ne krivijo ljudi za pomanjkljivosti zemlje, kot to počnejo druge religije, na primer padec prvega človeškega para iz božje milosti v krščanstvu. Trdijo, da je takšno prepričanje napačno. Namesto tega za pomanjkljivosti krivijo stvarnika sveta. V očeh večine religij, kjer je stvarnik edini bog, pa je to bogokletno stališče.

Druga trditev gnostikov, ki so jo zavrnili, je bila skrivno razodetje Jezusa njegovim učencem in ne apostolsko izročilo, v katerem je Jezus svoj nauk posredoval prvotnim učencem, ti pa so ga posredovali ustanovnim škofom. Po mnenju gnostikov je izkušnjo Jezusovega vstajenja lahko doživel vsakdo, ki se je z gnozo pripravil na razumevanje resnice.To je spodkopalo temelje Cerkve in potrebo po duhovniški oblasti.

Drugi razlog za obsodbo gnosticizma je bilo gnostično prepričanje, da je človeško telo zlo, saj je sestavljeno iz fizične materije. Kristus, ki se je pojavil v človeški podobi, da bi komuniciral s človeštvom brez materialnega telesa, je nasprotoval Kristusovemu križanju in vstajenju, enemu od osrednjih stebrov krščanstva.

Poleg tega so gnostični spisi hvalili kačo iz rajskega vrta kot junaka, ki je razkril skrivnosti drevesa spoznanja, ki ga je Demiurg skrival pred Adamom in Evo. Tudi to je bil glavni razlog, da so gnosticizem omalovaževali kot govorice.

Sodobne povezave z gnosticizmom

Carl G. Jung, slavni psiholog, se je poistovetil z gnostiki, ko je s pomočjo knjižnice gnostičnih spisov Nag Hammadi, zbirke trinajstih starodavnih kodeksov, odkrite v Egiptu, predstavil svojo teorijo zavesti. Gnostike je imel za odkritelje globinske psihologije.

Po njegovem mnenju in mnenju mnogih gnostikov si ljudje pogosto ustvarijo osebnost in občutek sebe, ki sta odvisna in se spreminjata glede na okolje ter sta zgolj zavest ega. V takšnem obstoju ni trajnosti ali avtonomije in to ni pravi jaz nobenega človeka. Pravi jaz ali čista zavest je najvišja zavest, ki obstaja onkraj prostora in časa terje v nasprotju z zavestjo ega.

Med gnostičnimi spisi je tudi Evangelij resnice, ki naj bi ga napisal gnostični učitelj Valentin. v njem naj bi bil Kristus manifestacija upanja. drugo besedilo je Evangelij Marije Magdalene, nepopolno besedilo, v katerem je Marija posredovala Jezusovo razodetje. drugi spisi so Tomažov evangelij, Filipov evangelij in Judov evangelij. iz teh besedil je razvidnoda je gnosticizem poudarjal Jezusove nauke, ne pa njegove smrti in vstajenja.

V sodobnem času je religija Mandejstvo iz starodavne Mezopotamije naj bi imel korenine v gnostičnih naukih. ohranil se je le med mandajskimi prebivalci močvirij v Iraku.

Zaključek

Učenja gnosticizma v različnih oblikah še vedno obstajajo v svetu. Čeprav veljajo za heretike, imajo številni nauki gnosticizma logične korenine.